Vinorodni okoliši Slovenije: Primorska


Vinorodni okoliši Slovenije: Primorska

Slovenska obalna regija Primorska leži na jugozahodu Slovenije. Že njeno ime pove, da se dotika morja. Primorska obsega nekaj več kot 7.399 hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo po 4 območjih: Vipavski dolini, Slovenski Istri, Goriških Brdih in Krasu.

Vinogradi so na nadmorski višini do 400 metrov, v Goriških Brdih pa celo nekaj metrov višje. Prst večinoma sestavljata fliš in apnenčasti dolomit. Na Krasu se je razvila specifična rdeča prst imenovana terra rossa. V tej regiji pade približno 1.5 milimetrov dežja na leto. Podnebje je sredozemsko z vročimi poletji in milimi zimami, sneg pa je prava redkost.

Primorska meji na jugu meji na Hrvaško, na severozahodu pa na Italijo. Prav zaradi vročega sredozemskega podnebja  nastajajo v regiji najbolj poznana slovenska vina. Ozemlje je hribovito, prst pa je zelo raznolika. Zaradi obilice vročih dni, so vina iz teh krajev ekstraktno bogata in kompleksna.

Bližina Italije je Primorskim vinarjem omogočala, da so prvi v Sloveniji prevzeli zahodne trende. Prvi s Sloveniji so začeli tržiti mlada vina kot resno prodajno kategorijo. Kljub temu, da imajo vse 4 Primorske podregije podobno podnebje, so si med seboj zelo različne. Vina so načeloma suha z višjo stopnjo alkohola in manjšo koncentracijo kislosti, na kar vplivata predvsem vročina in suša kot posledica bližine Jadranskega morja.

Vinogradniki s tega območja proizvajajo številna vina, od mladih do zrelih, v hrastovih sodih, amforah, ter celo v betonskih sodih. Vedno bolj priljubljena postajajo oranžna vina, ki in vinogradnikom predstavljajo izziv, saj se vračajo nazaj k tradiciji. Oranžna vina so tradicionalno izdelana s kratko maceracijo belega vina. Takšen način pridelave vina je bil priljubljen že med starejšimi generacijami, kasneje so tovrstno pridelavo opustili in jo danes ponovno oživeli, saj so tako pridelana vina zares odlična in vedno bolj priljubljena.

Vipavska dolina

Vipava je drugi največji vinorodni okoliš v Sloveniji. Na zahodu meji na Italijo in je stisnjena med Trnovsko planoto na severu, ter Kraško planoto na jugu. Z vzhodne strani jo omejuje nanoško hribovje, zahodna stran Vipave pa se odpira proti Furlanski nižini in Jadranskemu morju.

Vipava leži na nadmorski višini od 45 do 300 metrov, ki je pravzaprav osušen zaliv oziroma ostanek nekdanjega morja. Morski sedimenti plasti fliša in peščenjaka omogočajo, da so vinogradniška tla tega območja še danes ena najboljših. Kljub temu, da gre za dolino, je to eno najbolj vetrovnih območij v Sloveniji. Zanimivo je, da močna burja vinogradov ne poškoduje, temveč jih celo okrepi.

V Vipavi pridelujejo večinoma močna bela in rdeča vina različnih sort. Tam so doma najštevilčnejše avtohtone vrste vin v Sloveniji. Najpogostejše sorte, ki uspevajo v Vipavi, so Merlot, Sauvignon, Malvazija, Rebula, Cabernet Sauvignon, Rizling in Chardonnay.

Goriška Brda

Goriška Brda so tipičen predstavnik sredozemskega vinorodnega okoliša. Na vzhodu ob reki Soči se Brda začenjajo z goro Sabotin in se po njegovem slemenu nadaljujejo do Korade, na zahodu pa na Furlanijo meji reka Idrija. Na poti proti jugu Brd, kjer se gričevnat svet znižuje, boste območje vzljubili, še preden boste prispeli do Prevaljske ravnine.

Prst v Brdih je posledica oceanskih sedimentov, saj je Brda, tako kot Vipavo, prekrivalo morje. Ko se je gladina vode znižala, je za seboj pustila plasti fliša (poznan tudi kot opoka), peščenjaka in apnenca. Podnebje z milimi zimami in z vročimi, a ne pretirano vročimi in suhimi poletji, je zelo primerno za gojenje trt, saj sredozemsko podnebje prispeva k specifičnemu okusu okoliških vin.

Vinogradi v Brdih uspevajo do 600 metrov nadmorske višine. Vino pridelano na višji nadmorski višini je poznano po harmoniji, eleganci, nižji vsebnosti alkohola in visoki stopnji kislosti. Po drugi strani pa so vina nižjih predelov te regije polnejša, bogatejša in vsebujejo višjo stopnjo alkohola.

Najbolj značilne vrste vin so Rebula, Chardonnay, Merlot, Sauvignonasse (Green Sauvignon), Sivi Pinot, Cabernet Sauvignon in Sauvignon.

Kras

Kras je zaščiten naravni park, kjer prevladuje vino Teran, slovenska specialiteta, pridelana iz sorte Refošk. Planota Kras leži med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in gričevjem Brkini.

Ta vinorodni okoliš ima tipične značilnosti kraške planote. Površje z vrtačami in uvalami je zelo razgibano, kjer vinogradi uspevajo še danes. Podnebje je večinoma suho in vetrovno, značilna je predvsem burja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na rast trte, je tudi tu rdeča prst – terra rossa.

Slovenska Istra

Okoliš Slovenske Istre leži ob obali Tržaškega zaliva. Razprostira se od italijanske meje proti Izoli, Piranu, Sečovljam in se konča ob meji s Hrvaško. Zaradi bližine Jadranskega morja je to najtoplejši del Slovenije. Vodilna sorta tega območja je Refošk.

Teren vzdolž obale zaznamujejo klifi, v katere se zarežejo rečne doline. V okolišu z največjim številom sončnih dni v času vegetacije uspeva značilno vino. Grozdje vsebuje presenetljivo veliko sladkorja in malo kislin, zato vino vsebuje več alkohola in nižjo stopnjo kislosti, kar vpliva na nastanek vin z visoko vsebnostjo mineralov, kar se pozna tudi pri okusu.

Vremenske razmere jeseni so kot nalašč za sušenje grozdja in pridelavo posebnih vin. Istrrski vinogradniki so začeli gojiti tudi sorto Syrah, ki za to področje sicer ni značilna.

Najbolj razširjene sorte v Slovenski Istri so Refošk, Malvazija, Cabrnet Sauvignon, Merlot, Rumeni Muškat in Chardonnay.

*

S tem smo zaključili kratek opis Primorskega vinorodnega okoliša. Da bi se naučili še več, se udeležite degustacije vin na Bledu. Rezervirajte eno od naših prihajajočih degustacij.