Vinski okoliši Slovenije: Podravje


Vinski okoliši Slovenije: Podravje

Podravje leži na severovzhodu Slovenije se razprostira na kar 8.113 hektarjih površine, ki ga prekrivajo vinogradi. Je največji vinski okoliš v Sloveniji in drugi po deležu proizvodnje vina (38%). Podravje sestavljata dve podregiji: Štajerska (7.329 ha) in Prekmurje (784 ha).

Ozemlje je zelo hribovito, z vinogradi na nadmorski višini od 250 metrov do 400 metrov. Osnova tal so karbonatne kamnine in pleistocenska ilovica. Podnebje je celinsko z vročimi poletji in milimi zimami. Povprečna letna količina padavin je okoli 1000 milimetrov.

Podravje je poznano po elegantnih sortah belih vin, ki nastajajo pod vplivom panonskega podnebja z visokimi temperaturnimi nihanji, suhimi poletji in ostrimi zimami. Ta okoliš bi lahko imenovali tudi severni vinograd, kar pomeni, da so vina lažja, njihov vonj pa spominja na cvetno-sadne arome. Vina so tako bolj pitna in manj močna od vin z juga. Podravska vina imajo tudi višjo stopnjo kislosti, kar je predvsem posledica hladnejšega podnebja.

Najpogosteje pridelane sorte so mednarodna bela vina, predvsem Rizling, Chardonnay in Sauvignon.

Štajetska

Štajerska, ki na severu meji s Prekmurjem, je največji vinorodni okoliš Slovenije. Pokrajina s strminami v Halozah in izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko Ormoških goricah, je zelo razgibana. Središče regije je drugo največje slovensko mesto Maribor, dom najstarejše rodovitne vinske trte na svetu Žametna črnina in je stara več kot 400 let.

Na severnem delu se gričevje konča z Radgonsko Kapelskimi goricami pri Panonski nižini, ki meji s sosednjo regijo Prekmurje.

Nekatere dele Štajerske uvrščamo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Večina tal se je razvila na mehkih karbonatnih kamninah. Čeprav je bilo vino iz tega okoliša tradicionalno srednje suho, danes vinogradniki stavijo na sveža suha in predikatna vina.

Najpogostejše sorte te regije so: Rizling, Sauvignon, Chardonnay, Šipon in Rumeni Muškat.

Prekmurje

Prekmurje se nahaja vzhodno od reke Mure in meji na Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo. Najvišja točka zelo položne regije je Goričko gričevje. Vinogradi se razprostirajo na nadmorski višini od 270 metrov na severovzhodu in do približno 400 metrov na severu. Tla so večinoma karbonatna z opaznimi ostanki vulkaskih kamenin na nekaterih območjih. Kisla rjava tla se izmenjujejo s peščenimi laporji, na nekaterih delih pa so tla ilovnata in glinasta.

Kljub svoji dolgi vinogradniški tradiciji in vplivu cerkve, domači vinogradniki niso imeli najboljšega ugleda predvsem zaradi izdelovanja enostavnih, namiznih vin. Z mlajšo generacijo, ki je prevzela skrb za vinogradništvo in vinarstvo pa se stanje izboljšuje. Sodobni domači vinogradniki danes pridelujejo izredno predikatna vina, podobna nekaterim zelo cenjenim kompleksnim rdečim vinom.

Najpogostejše sorte tega vinskega okoliša so Rizling, Chardonnay, Šipon, Beli Pinot in Sauvignon.

*

Predstavili smo vam le nekaj značilnosti Podravske regije. Če želite izvedeti več, se udeležite degustacije vin na Bledu. Rezervirajte eno od naših prihodnjih degustacij.